Na splošno poznajo vsebinsko primerljive institute v večini sodobnih pravnih sistemov, različna pa je lahko razlaga vsebine ali obsega pomena ter s tem povezanih posledic. Kaj bo veljalo in kako se bodo presojala konkretna razmerja, je odvisno tudi od morebiti pogodeno drugače dogovorjenega prava, ki se uporablja.
Pogodbene klavzule s (tujimi) pogodbeniki bodo večinoma vključevale terminologijo kot na primer:
- Force majeure, Cas fortuit,
- Vis major, Casus fortuitus,
- Chance occurrence,
- Unavoidable accident,
- Act of god – v angleško govorečih državah,
- Act of State, factum principiis, fait du prince etranger – država z oblastnim ravnanjem prepreči izpolnitev pogodbe, ki ni nična.
V našem pravnem sistemu je »višja sila« pravni standard, ki ga je urejal že nekdanji Zakon o obligacijskih razmerjih, sedaj pa je urejen v obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ), ki je v veljavi od leta 2001 dalje.
Pravni standard višje sile (vis maior) je omenjen pri splošnih pravilih odškodninske odgovornosti. Stranka lahko reši objektivne odgovornosti, se ekskulpira, če so izpolnjeni pogoji oziroma elementi po prvem odstavku 153. člena OZ. Višja sila pomeni »zunanji vzrok, neodvisen od volje in vpliva stranke, ki je nepričakovan in nenaden in se mu ob splošni skrbnosti ni bilo moč izogniti in ga odvrniti«.
Sodna praksa (še) ni podala opredelitve meril za presojo nepričakovanosti dogodka.
Pojem višje sile pomeni večjo težavo v mednarodni poslovni praksi, saj je pri vzrokih višje sile v domačem okolju višja sila običajno splošno znano dejstvo, ki ga ni treba dokazovati, potrebno pa ga je zatrjevati, kar pa nujno ne velja v drugih pravnih sistemih.
Običajno si obe pogodbeni stranki želita uspešne izpeljave posla. Pojav virusa COVID-19 je onemogočil številne poslovne načrte in izvedbo prenekaterega dogovora in pogodbe, na kar stranke niso mogle vplivati niti ni moč šteti, da virus izvira iz njihove sfere. Pandemija je privedla do stanja, ko je izpolnitev pogodbenih obveznosti bodisi nemogoča bodisi bistveno okrnjena.
Smisel instituta višje sile v vseh različicah je varstvo stranke, ki ne izpolni svojih obveznosti iz razlogov, na katere ni mogla vplivati, jih ni mogla odvrniti in ne izvirajo iz njene sfere, hkrati pa gre za nepričakovan in nenaden dogodek. Pojav in razglasitev pandemije izpolnjuje vse naštete znake, vendar ne nujno za vse stranke ali vsako izmed njih.
Če postane izpolnitev obveznosti ene pogodbene stranke nemogoča zaradi dogodka, za katerega ne odgovarja nobena stranka, ugasne tudi obveznost druge stranke.
Po Konvenciji Združenih narodov o mednarodni prodaji blaga – t.i. Dunajski konvenciji je stranka oproščena odgovornosti, če dokaže, da svoje obveznosti ni izpolnila zaradi ovire, ki je bila »zunaj njenega nadzora in od nje ni bilo primerno pričakovati, da pri sklenitvi pogodbe upošteva ovire, se jim izogne ali jih premosti oziroma premaga posledice«.
V primeru, da je neizpolnitev ene stranke posledica neizpolnitve obveznosti tretje osebe, ki jo je ta stran vključila v zadevo, da delno ali v celoti izpolni pogodbo, je oproščena odgovornosti le, če gre za višjo silo in bi bila hkrati tretja oseba oproščena odgovornosti zaradi višje sile (kumulativen pogoj). Pogodbena stranka se objektivne odgovornosti oprosti le, če dokaže razloge za oprostitev. Ti pa so določeni v 153. členu OZ (višja sila, ravnanje tretjega in ravnanje samega oškodovanca).
Dokazno breme je vselej na strani stranke, ki postavi zahtevek (na tožeči stranki).
Spremenjene okoliščine ureja OZ v 112. členu v okviru razveze ali spremembe pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin. Pogoji, ki jih morajo okoliščine izpolnjevati, da jih lahko štejemo za spremenjene, so:
- nastanek takih okoliščin po sklenitvi pogodbe;
- otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke ali se zaradi njih
- ne da doseči namena pogodbe in zaradi njih
- pogodba ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in
- bi bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti pogodbo v veljavi takšno, kakršna je, pri čemer
- so bile spremenjene okoliščine za stranko, ki se nanje sklicuje, ob sklenitvi pogodbe nepredvidljive, neizogibne in ni mogla odvrniti njihovih posledic ter tudi
- niso odvisne od volje ali ravnanja stranke, ki se nanje sklicuje (dodaten pogoj po stališču sodne prakse)
Stranka se na spremenjene okoliščine ne more sklicevati, če se je rok za izpolnitev njene obveznosti že iztekel (pred razglasitvijo pandemije).
Prav tako se pogodba ne razveže, če se nasprotna stranka strinja s pravično spremembo pogodbe. Pri odločanju o razvezi ali spremembi pogodbe bo sodišče upoštevalo zlasti, vendar ne izključno:
- namen pogodbe,
- običajna tveganja pri izpolnjevanju istovrstnih pogodb v poslovnem prometu,
- uravnoteženost interesov obeh pogodbenih strank.
Kaj storiti?
Zabeležite si čim več podatkov, vključno z datumi ukrepov, sprejetih zakonov, odredb, pravil, skratka vsega, kar vpliva ali bi lahko vplivalo na vašo obveznost po pogodbi;
Preverite možnosti izpolnitve svojih obveznosti po pogodbi.
Preverite namen pogodbe in možnost prilagoditve novim okoliščinam takoj in kasneje ter odgovorite na vprašanje ali ima kasnejša izpolnitev sploh še smisel (npr. dostava poročne torte po poroki, ozvočenje konferenčne dvorane, če je konferenca odpovedana, ne le preložena ipd.).
Preglejte možnosti za pravično in uravnoteženo porazdelitev bremena med obe pogodbeni stranki.
Zabeležite si lastne aktivnosti in prizadevanja za preprečitev ali omilitev škode oziroma težite k izpolnitvi svojih obveznosti.
Obvestite sopogodbenika o nastanku okoliščin, o vaših že izvedenih ukrepih za zmanjševanje škode (dolžnost po splošnih pravilih OZ) in o morebitnih predlogih za rešitev nastale situacije.
Glede na to, da v Republiki Sloveniji ne procesni ne materialni roki trenutno ne tečejo, bodite pozorni na prenehanje ukrepov in s tem povezane nujne aktivnosti, da ne pride do zamude rokov in celo prekluzije (izguba pravice).
Predvidevam, da bodo sprejeti določeni ukrepi, ki bodo poslovna razmerja urejali na sistemski ravni. V morebitnih sodnih postopkih, do katerih bo gotovo prišlo, pa bo sodna praksa napolnila pravne pojme z odločanjem o konkretnih zadevah s presojo zgoraj navedenih kriterijev za vsako stranko tudi v primeru sklicevanja na pandemijo.